novice

SHANAH TOVAH

21. oktrober 2022

Lendava, 20. september 2022 – Judovsko združenje Slovenije je praznovanje novega leta roš hašana (5783) naznanilo s koncertom judovske radostne glasbe Romana Grinberga in Klezmer-Swing Quartetta v Sinagogi Lendava, ki mu je sledil sprejem s košer pogostitvijo v bližnjem Kulturnem domu.

»Za razliko od silvestrovanja, ki se bučno praznuje s šampanjcem in ognjemetom, je roš hašana pristnejši praznik. Še posebej je zanimiv zaradi svoje dvojne narave: kot veselega začetka novega – upoma ’sladkega‘ – leta in hkratnega pregleda preteklega leta skozi desetdnevno pokoro pred jom kipurjem. Roš hašana je torej čas, ko se ustavimo in razmislimo o preteklem letu, tako versko kot zasebno. Je priložnost za presojanje osebnega in družbenega položaja. Namen roš hašane je spodbuditi ljudi, da se zazrejo vase, se odvrnejo od zla in delajo dobro,« je v uvodnem nagovoru povedal predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen.

Elie Rosen: »Judovska skupnost Gradec je slovenskim Judom pomagala pridobiti sinagogo. Odgovornost, da jo napolnijo z življenjem, pa nosijo izključno slovenski Judje sami.« Foto Žiga Pele

»Leto 5782 si bomo zapomnili po dobrem in slabem. To je bilo tretje leto, ko nas je spremljal Covid, omejeval naša življenja in nam vzel bližnje. Leto, polno naravnih nesreč, smrtonosnih poplav, uničujočih suš, gorečih gozdov, ne le v južni Evropi, tudi tu, v Sloveniji, prav tako v Nemčiji. Leto, ki si ga bomo zapomnili predvsem zato, ker se je v Evropo vrnila vojna. Ker Rusija s povsem nesmiselno in strašno vojno obvladuje Ukrajino … Nekateri od tamkajšnjih vernikov zdaj že drugič izgubljajo domove in svoje bližnje. Rojeni pred koncem druge svetovne vojne, v najtemnejšem in najbolj nasilnem obdobju prejšnjega stoletja, ko je nemški nacionalsocializem želel izkoreniniti judovsko življenje. Kako ohraniti upanje v dobro prihodnost, ko gledaš na takšno preteklost?« je v svojem govoru razmišljala veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Ljubljani Natalie Kauther in sklenila: »Obstaja tudi druga plat preteklega leta: velik val človečnosti, solidarnosti, podpore in odprtih rok. Ljudje po vsej Evropi so odprli vrata Ukrajincem, judovske skupnosti so sprejele ukrajinske Jude – na tisoče jih je v Nemčiji. Pribežališče in varnost so našli v državi, iz katere so morali pred nekaj desetletji sami ali njihovi predniki pobegniti. Kljub vsemu je to razlog za upanje!«

Poleg predsednika Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Mmag. Elieja Rosna sta zbrane goste nagovorila Nje. eksc. Natalie Kauther, veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, in Urban Kodrič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo. Koncertu so poleg ostalih članov in prijateljev judovske skupnosti prisluhnili tudi: glavni rabin Haddad Ariel, Nj. eksc. dr. Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Ljubljani, dr. Lev Kreft, član upravnega odbora Judovskega združenja Slovenije, mag. Stane Baluh, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, dr. Marko Sraka, podsekretar na Ministrstvo za kulturo, poslanca Državnega zbora Janez Magyar in Lucija Tacer, Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana Občine Lendava, Julia Neblich, Vodja oddelka za kulturo in medije na Veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije v Ljubljani in v imenu častnega Konzulata Avstrije iz Maribora Simona Ivanjko.

Kaj »sladkega« je prineslo leto 5782 judovski skupnosti v Sloveniji?

Avgusta 2021 je bilo ustanovljeno nadnacionalno Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, s podporo graške skupnosti je bila 9. novembra odprta Sinagoga Ljubljana, ki je od takrat srce skupnosti in tudi prostor družabnih srečanj. Aprila 2022 je vlogo glavnega rabina novoustanovljenega Judovskega združenja Slovenije prevzel Ariel Haddad, ki že več kot dvajset let opravlja svojo rabinsko dejavnost v Sloveniji, 4. julija je skupnost z Občino Lendava podpisala zgodovinski sporazum o vrnitvi judovskega pokopališča v Dolgi vasi svojemu prvotnemu namenu – počivališču umrlih.

Kljub naštetim številnim pozitivnim premikom v skupnosti, se je Rosen v nagovoru dotaknil tudi izzivov: »Toda kaj pomeni prisotnost sinagoge v javnem prostoru, v vsakdanjem življenju mesta, države, ne da bi opravljala svoje temeljne naloge Sinagoga in skupnost namreč ne smeta biti prisotni le v javnem prostoru, temveč tudi v življenju svojih članov. Judovska skupnost Gradec je slovenskim Judom pomagala pridobiti sinagogo. Odgovornost, da jo napolnijo z življenjem, pa nosijo izključno slovenski Judje sami. Sinagoga kot točka druženja, kot bet ha-kneset v pravem pomenu besede, je najvišji cilj, ki ga kot skupnost lahko dosežemo. Kjer je druženje, kjer je življenje, tja ljudje radi prihajajo. Kjer je tišina, zunanji opazovalec ne more slišati ničesar. Kjer ni ničesar ali nikogar, tja nihče ne pride. To je izziv, s katerim se mora slovensko judovstvo spopasti. Razpravljajmo o sedanjosti, soočimo se z izzivi in prispevajmo k temu, da bo judovsko življenje v Sloveniji še živahneje. Prosimo, bodimo prisotni. Pomembno je, da se vsako leto spomnimo te težke naloge in odgovornosti. Judje, člani te skupnosti, se morajo zavedati, da cenjenje, ohranjanje in spodbujanje obstoječega judovskega življenja ni odvisno le od Nejudov. Ne, zlasti v manjših judovskih skupnostih, kakršna je slovenska, je vsak posameznik vedno znova postavljen pred izziv, da aktivno prispeva k utrjevanju in ohranjanju judovskega življenja in kulture.«

Foto Žiga Pele

»Judovsko življenje je več kot judovska folklora«

»Judovsko življenje je več kot le judovska folklora. Osrednja naloga verske skupnosti ostaja judovska vera. Upravni odbor naše skupnosti in glavni rabin Ariel Haddad se prizadevata za širitev verskega in kulturnega življenja judovske skupnosti, pri čemer naše delo v tem pogledu namenoma ni omejeno le na prestolnico Ljubljano, temveč bi rado še posebej vključilo tudi Jude v Prekmurju.«

Tudi državni sekretar Urban Kodrič se je v svojem govoru dotaknil neizpodbitnega dejstva, da sta usodi Prekmurja in judovske skupnosti močno povezani ter prepleteni: »Judovska skupnost je v Prekmurju pustila neizbrisljiv pečat, povezan z idejo napredka tako posameznika kot skupnosti. Njeni predstavniki so bili gonilo gospodarskega razvoja in kulturnega ustvarjanja in nikakor ni pretirano reči, da bi brez njih Prekmurje veliko težje lovilo korak z drugimi pokrajinami in kraji na Slovenskem. Odnos med judovsko skupnostjo in ostalim prebivalstvom je bil kljub temu pogosto ambivalenten, tudi precej pred drugo svetovno vojno, ki je sredi stoletja zarezala v realnost Evrope in preostanka sveta, ki po tem nikoli več ni bila takšna kot prej. Ravno zato sem posebej ponosen in toplo pozdravljam nedavno sklenjeni sporazum med Občino Lendava in Judovskim združenjem Slovenije o pokopih na judovskem pokopališču. Gre za pomemben korak na poti pietete in obujanja zavesti o pomenu judovske skupnosti za te kraje in širše.«

Rosen je prepričan, da kultura povezuje ljudi in gradi mostove: »Kultura potrebuje prostor in prepoznavnost. Zato smo si v zadnjem letu začeli prizadevati za še več kulturnih kulturnih vsebin v Lendavi. Zavzemamo se za kulturno odprto judovsko skupnost. Na nas je, da ljudem te države nekaj vrnemo, da prispevamo nekaj, kar povezuje. Zlasti v času vse hitrejše globalizacije in nevarnosti ekstremističnih gibanj ima posredovanje znanja o judovski veri in kulturi pomembno vlogo. To še posebej velja za otroke, ki se jim želimo posvetiti v okviru izobraževalnega programa. Naš cilj je narediti pozitivno judovstvo vidno.«